Predvideva se, da bo svetovni trg transportnih sistemov do leta 2025 dosegel 9 milijard ameriških dolarjev, kar je posledica močnega poudarka na avtomatizaciji in učinkovitosti proizvodnje v dobi pametnih tovarn in industrije 4.0. Avtomatizacija delovno intenzivnih operacij je izhodišče za avtomatizacijo, ravnanje z materiali pa je kot najbolj delovno intenziven proces v proizvodnji in skladiščenju na dnu piramide avtomatizacije. Ravnanje z materiali, ki je opredeljeno kot premikanje izdelkov in materialov skozi celoten proizvodni proces, je delovno intenzivno in drago. Prednosti avtomatizacije ravnanja z materiali vključujejo zmanjšano človeško vlogo pri neproduktivnih, ponavljajočih se in delovno intenzivnih nalogah ter posledično sprostitev virov za druge ključne dejavnosti; večjo pretočnost; boljši izkoristek prostora; povečan nadzor proizvodnje; nadzor zalog; izboljšano rotacijo zalog; nižje obratovalne stroške; izboljšano varnost delavcev; manjše izgube zaradi škode; in zmanjšanje stroškov ravnanja.

Zaradi povečanih naložb v avtomatizacijo tovarn imajo koristi transportni sistemi, ki so delovna sila vsakega predelovalnega in proizvodnega obrata. Tehnološke inovacije ostajajo ključne za rast na trgu. Med omembe vrednimi inovacijami je uporaba motorjev z neposrednim pogonom, ki odpravljajo zobnike in pomagajo pri inženiringu poenostavljenih in kompaktnih modelov; aktivni sistemi transportnih trakov, izpopolnjeni za učinkovito pozicioniranje tovora; pametni transporterji z napredno tehnologijo nadzora gibanja; razvoj vakuumskih transporterjev za krhke izdelke, ki jih je treba varno namestiti; osvetljeni transportni trakovi za izboljšano produktivnost montažne linije in nižjo stopnjo napak; fleksibilni (nastavljiva širina) transporterji, ki lahko sprejmejo predmete različnih oblik in velikosti; energetsko učinkovite zasnove s pametnejšimi motorji in krmilniki.

Zaznavanje predmetov na tekočem traku, kot je trak za zaznavanje kovin v živilski industriji ali magnetni tekoči trak, je ogromna inovacija, ki ustvarja prihodke in je namenjena končni živilski industriji ter pomaga pri prepoznavanju kovinskih onesnaževalcev v hrani med njeno potjo po fazah predelave. Med področji uporabe so proizvodnja, predelava, logistika in skladiščenje glavni trgi končne uporabe. Letališča se pojavljajo kot nova priložnost za končno uporabo z naraščajočim potniškim prometom in povečano potrebo po skrajšanju časa prijave prtljage, kar ima za posledico povečano uporabo sistemov za prenos prtljage.

Združene države Amerike in Evropa predstavljata velike trge po vsem svetu s skupnim deležem 56 %. Kitajska se uvršča med najhitreje rastoče trge s 6,5-odstotno letno stopnjo rasti v obdobju analize, ki jo podpira pobuda Made in China (MIC) 2025, katere cilj je postaviti obsežen proizvodni sektor v državi v ospredje globalne tehnološke konkurenčnosti. MIC 2025, ki ga je navdihnila nemška »Industrija 4.0«, bo spodbudil uvajanje avtomatizacije, digitalnih tehnologij in tehnologij interneta stvari. Soočena z novimi in spreminjajočimi se gospodarskimi silami kitajska vlada s to pobudo povečuje naložbe v najsodobnejšo robotiko, avtomatizacijo in digitalne IT-tehnologije, da bi se konkurenčno vključila v globalno proizvodno verigo, v kateri prevladujejo industrializirana gospodarstva, kot so EU, Nemčija in Združene države Amerike, in prešla iz nizkocenovnega konkurenta v neposrednega konkurenta z dodano vrednostjo. Ta scenarij je dober znak za uvajanje transportnih sistemov v državi.