Globalni trg za transportni sistem naj bi do leta 2025 dosegel 9 milijard ameriških dolarjev, ki ga vodi močan poudarek na avtomatizaciji in učinkovitosti proizvodnje v dobi pametne tovarniške in industrije 4.0. Avtomatizacija delovno intenzivnih operacij je izhodišče za avtomatizacijo, in kot najbolj delovno intenziven postopek pri proizvodnji in skladiščenju je ravnanje z materiali na dnu piramide avtomatizacije. Opremljeno kot gibanje izdelkov in materialov v celotnem proizvodnem procesu je ravnanje z materiali intenzivno in drago. Prednosti avtomatizacije ravnanja z materiali vključujejo zmanjšano človeško vlogo pri neproduktivnih, ponavljajočih se in delovno intenzivnih nalogah ter posledično sproščanje virov za druge temeljne dejavnosti; Večja zmogljivost pretoka; boljša izkoriščenost prostora; povečan nadzor proizvodnje; nadzor zalog; izboljšana rotacija zalog; znižani stroški delovanja; izboljšana varnost delavcev; zmanjšane izgube zaradi škode; in zmanjšanje stroškov ravnanja.

Izkoristijo večje naložbe v tovarniške avtomatizacije, so transportni sistemi, delovni konj vsakega obrata za predelavo in proizvodnjo. Tehnološke inovacije ostajajo ključne za rast na trgu. Nekaj ​​omembe vrednih inovacij vključuje uporabo neposrednih pogonskih motorjev, ki odpravljajo prestave in pomagajo inženirju poenostavljenih in kompaktnih modelov; Aktivni tekoči trakovi, ki so izpopolnjeni za učinkovito pozicioniranje obremenitve; Pametni transporterji z napredno tehnologijo za nadzor gibanja; Razvoj vakuumskih transporterjev za krhke izdelke, ki jih je treba varno postaviti; z osvetlitvijo tekočih trakov za izboljšano produktivnost montažne linije in nižjo stopnjo napak; fleksibilni (nastavljivi širinski) transporterji, ki lahko sprejmejo različne oblike in velikosti; Energetsko učinkovite zasnove s pametnejšimi motorji in krmilniki.

Zaznavanje predmetov na tekočem traku, kot sta pas, ki ga lahko kovine, ali magnetni transportni trak, je velik prihodki, ki ustvarjajo inovacije, usmerjene v industrijo končne uporabe hrane, ki pomaga prepoznati kontaminante kovin v hrani, ko potuje po fazah predelave. Med območji uporabe so proizvodnja, predelava, logistika in skladiščenje glavna trga končne uporabe. Letališča se pojavljajo kot nova priložnost za končno uporabo z naraščajočim potniškim prometom in večjo potrebo po skrajšanju časa za prijavo prtljage, kar ima za posledico povečano uporabo sistemov za prenos prtljage.

ZDA in Evropa predstavljajo velike trge po vsem svetu s skupnim 56 -odstotnim deležem. Kitajska se uvršča med najhitreje rastoče trg s 6,5 -odstotnim CAGR v obdobju analize, ki ga podpira pobuda Made in China (MIC) 2025, katere cilj je vključiti množični sektor proizvodnje in proizvodnje države v ospredje globalne tehnološke konkurenčnosti. Navdušen nad Nemčijo "Industrija 4.0 ″, MIC 2025 bo izboljšal sprejemanje avtomatizacije, digitalnih in IoT tehnologij. Kitajska vlada s to pobudo se sooča z novimi in spreminjajočimi se gospodarskimi silami, ki povečuje naložbe v vrhunsko robotiko, avtomatizacijo in digitalne tehnologije IT, da se konkurenčno vključijo v globalno proizvodno verigo, v kateri prevladujejo industrializirana gospodarstva, kot so EU, Nemčija in Združene države Amerike, in prešla iz nizkostoječe konkurenčne konkurente. Scenarij je dobro za sprejetje transportnih sistemov v državi.