Predvideva se, da bo svetovni trg za transportne sisteme do leta 2025 dosegel 9 milijard ameriških dolarjev, zaradi močne osredotočenosti na avtomatizacijo in učinkovitost proizvodnje v dobi pametne tovarne in industrije 4.0.Avtomatizacija delovno intenzivnih operacij je izhodišče za avtomatizacijo in kot najbolj delovno intenziven proces v proizvodnji in skladiščenju je ravnanje z materialom na dnu piramide avtomatizacije.Rokovanje z materialom, opredeljeno kot gibanje izdelkov in materialov v celotnem proizvodnem procesu, je delovno intenzivno in drago.Prednosti avtomatizacije ravnanja z materialom vključujejo zmanjšano človeško vlogo pri neproduktivnih, ponavljajočih se in delovno intenzivnih opravilih ter posledično sproščanje virov za druge ključne dejavnosti;večja pretočna zmogljivost;boljši izkoristek prostora;povečan nadzor proizvodnje;kontrola inventarja;izboljšano kroženje zalog;zmanjšani stroški delovanja;izboljšana varnost delavcev;zmanjšane izgube zaradi škode;in zmanjšanje manipulativnih stroškov.

Povečane naložbe v tovarniško avtomatizacijo imajo koristi od transportnih sistemov, delovnega konja vsakega predelovalnega in proizvodnega obrata.Tehnološke inovacije ostajajo ključne za rast na trgu.Nekaj ​​omembe vrednih inovacij vključuje uporabo motorjev z neposrednim pogonom, ki odpravljajo prestave in pomagajo pri načrtovanju poenostavljenih in kompaktnih modelov;aktivni sistemi tekočih trakov, izpopolnjeni za učinkovito pozicioniranje tovora;pametni transporterji z napredno tehnologijo za nadzor gibanja;razvoj vakuumskih transporterjev za lomljive izdelke, ki jih je treba varno namestiti;osvetljeni tekoči trakovi za izboljšano produktivnost montažne linije in nižjo stopnjo napak;prilagodljivi (nastavljive širine) transporterji, ki lahko sprejmejo predmete različnih oblik in velikosti;energetsko učinkovite zasnove s pametnejšimi motorji in krmilniki.

Zaznavanje predmetov na tekočem traku, kot je trak, ki ga je mogoče zaznati za živila, ali magnetni tekoči trak, je inovacija, ki ustvarja velik prihodek in je namenjena prehrambeni industriji za končno uporabo in pomaga prepoznati kovinske onesnaževalce v hrani, ko ta potuje po stopnjah predelave.Med področji uporabe so glavni trgi končne uporabe proizvodnja, predelava, logistika in skladiščenje.Letališča se pojavljajo kot nova priložnost za končno uporabo z naraščajočim potniškim prometom in povečano potrebo po skrajšanju časa za prijavo prtljage, kar ima za posledico večjo uporabo sistemov za transport prtljage.

Združene države in Evropa predstavljata velike trge po vsem svetu s skupnim 56-odstotnim deležem.Kitajska se uvršča med najhitreje rastoče trge s 6,5-odstotnim CAGR v obdobju analize, ki ga podpira pobuda Made in China (MIC) 2025, katere cilj je pripeljati ogromen proizvodni in proizvodni sektor v državi v ospredje svetovne tehnološke konkurenčnosti.MIC 2025, ki ga je navdihnila nemška ”Industry 4.0″, bo okrepil sprejemanje avtomatizacije, digitalnih tehnologij in tehnologij interneta stvari.Soočena z novimi in spreminjajočimi se gospodarskimi silami, kitajska vlada s to pobudo povečuje naložbe v vrhunsko robotiko, avtomatizacijo in digitalne IT tehnologije, da bi se konkurenčno vključila v globalno proizvodno verigo, v kateri prevladujejo industrializirana gospodarstva, kot so EU, Nemčija in Združene države ter iz nizkocenovnega konkurenta v neposrednega konkurenta z dodano vrednostjo.Scenarij je dobra napoved za sprejetje tekočih sistemov v državi.