Arktika se premika iz Kanade v Sibirijo. Te "pike" so lahko vzrok za to.

Ko kupujete prek povezav na naši spletni strani, lahko prejmemo partnerske provizije. Takole deluje.
Nova študija je pokazala, da se severni tečaj nagiba proti Sibiriji s svojega tradicionalnega doma v kanadski Arktiki, saj se dva velikanska kopica, skrita globoko pod zemljo na meji med jedrom in plaščem, spopadata z vlečenjem vrvi.
Te pike, območja negativnega magnetnega toka pod Kanado in Sibirijo, so vpletene v boj, v katerem zmagovalec vzame vse. Ko kapljice spreminjajo obliko in moč magnetnega polja, obstaja zmagovalec; Raziskovalci so ugotovili, da se je vodna masa pod Kanado med letoma 1999 in 2019 oslabila, medtem ko se je vodna masa pod Sibirijo med letoma 1999 in 2019 nekoliko povečala. »Te spremembe so skupaj privedle do dejstva, da se je Arktika premaknila proti Sibiriji,« pišejo raziskovalci v študiji.
»Česa takega še nismo videli,« je v elektronskem sporočilu za Live Science povedal Phil Livermore, vodilni raziskovalec in docent geofizike na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu.
Ko so znanstveniki leta 1831 prvič odkrili severni tečaj (kamor kaže igla kompasa), je bil ta na severnem kanadskem ozemlju Nunavut. Raziskovalci so kmalu ugotovili, da se severni magnetni tečaj ponavadi premakne, vendar običajno ne zelo daleč. Med letoma 1990 in 2005 se je hitrost premikanja magnetnih polov povečala z zgodovinske hitrosti največ 15 kilometrov na leto na 60 kilometrov na leto, pišejo raziskovalci v svoji študiji.
Oktobra 2017 je severni magnetni pol prečkal mednarodno datumsko mejo na vzhodni polobli in se od geografskega severnega pola oddaljil manj kot 390 kilometrov. Nato se je severni magnetni pol začel premikati proti jugu. Spremenilo se je toliko, da so bili geologi leta 2019 prisiljeni leto prej izdati nov magnetni model sveta, zemljevid, ki vključuje vse od navigacije za letala do GPS-a za pametne telefone.
Lahko le ugibamo, zakaj se je Arktika iz Kanade preselila v Sibirijo. To je trajalo, dokler Livermore in njegovi kolegi niso ugotovili, da so za to krive kapljice.
Magnetno polje nastaja z vrtenjem tekočega železa v globokem zunanjem jedru Zemlje. Sprememba mase nihajočega železa torej spremeni položaj magnetnega severa.
Vendar magnetno polje ni omejeno le na jedro. Po Livermorejevih besedah ​​​​se linije magnetnega polja "izbočijo" iz Zemlje. Izkazalo se je, da se te kapljice pojavijo tam, kjer se te linije pojavijo. "Če si linije magnetnega polja predstavljate kot mehke špagete, so pege kot kepe špagetov, ki štrlijo iz Zemlje," je dejal.
Raziskovalci so ugotovili, da se je med letoma 1999 in 2019 madež pod Kanado raztezal od vzhoda proti zahodu in se razcepil na dva majhna povezana madeža, verjetno zaradi sprememb v strukturi glavnega toka med letoma 1970 in 1999. Eden od madežev je bil močnejši od drugega, vendar je na splošno raztezanje "prispevalo k oslabitvi kanadskega madeža na zemeljski površini", so raziskovalci zapisali v študiji.
Poleg tega se je intenzivnejša kanadska pega zaradi cepitve približala sibirski. To pa je posledično okrepilo sibirsko pego, pišejo raziskovalci.
Vendar pa sta ta dva bloka v občutljivem ravnovesju, zato »lahko le manjše prilagoditve trenutne konfiguracije obrnejo trenutni trend severnega tečaja proti Sibiriji,« pišejo raziskovalci v študiji. Z drugimi besedami, potisk na eno ali drugo točko lahko magnetni sever pošlje nazaj v Kanado.
Rekonstrukcije preteklega premikanja magnetnega pola na severnem tečaju kažejo, da sta na položaj severnega tečaja skozi čas vplivali dve, včasih pa tudi trije padci. Raziskovalci pravijo, da so padci v zadnjih 400 letih povzročili, da se je severni tečaj zadrževal v severni Kanadi.
»Vendar se zdi, da se je [severni tečaj] v zadnjih 7000 letih neenakomerno premikal okoli geografskega pola, ne da bi pokazal prednostno lokacijo,« so raziskovalci zapisali v študiji. Glede na model se je do leta 1300 pr. n. št. pol premaknil tudi proti Sibiriji.
Težko je reči, kaj se bo zgodilo naprej. »Naša napoved je, da se bodo pola še naprej premikala proti Sibiriji, vendar je napovedovanje prihodnosti težko in ne moremo biti prepričani,« je dejal Livermore.
Napoved bo temeljila na »podrobnem spremljanju geomagnetnega polja na Zemljini površini in v vesolju v naslednjih nekaj letih,« so raziskovalci zapisali v študiji, objavljeni na spletu 5. maja v reviji Nature Geoscience.
Za omejen čas se lahko naročite na katero koli od naših najbolje prodajanih znanstvenih revij za samo 2,38 USD na mesec oziroma 45 % popusta na redno ceno za prve tri mesece.
Laura je urednica revije Live Science za arheologijo in male življenjske skrivnosti. Poroča tudi o splošnih znanostih, vključno s paleontologijo. Njeno delo je bilo predstavljeno v časopisih The New York Times, Scholastic, Popular Science in Spectrum, spletni strani o raziskavah avtizma. Za poročanje v tedniku blizu Seattla je prejela številne nagrade Združenja profesionalnih novinarjev in Združenja založnikov časopisov Washington. Laura ima diplomo iz angleške književnosti in psihologije z Univerze Washington v St. Louisu ter magisterij iz znanstvenega pisanja z Univerze New York.
Live Science je del Future US Inc, mednarodne medijske skupine in vodilnega digitalnega založnika. Obiščite našo spletno stran.


Čas objave: 31. maj 2023