S tako majhnim številom ljudi bi si človek mislil, da bo Arktika postala območje brez plastike, vendar nova študija kaže, da to ni daleč od resnice. Raziskovalci, ki preučujejo Arktični ocean, povsod najdejo plastične odpadke. Po besedah ​​Tatiane Schlossberg iz New York Timesa so arktične vode videti kot odlagališče plastike, ki jo nosijo oceanski tokovi.
Plastiko je leta 2013 odkrila mednarodna ekipa raziskovalcev med petmesečnim potovanjem okoli sveta na raziskovalnem plovilu Tara. Med potjo so odvzeli vzorce morske vode za spremljanje onesnaženosti s plastiko. Čeprav so bile koncentracije plastike na splošno nizke, so jo našli na enem določenem območju na Grenlandiji in na severu Barentsovega morja, kjer so bile koncentracije nenavadno visoke. Svoje ugotovitve so objavili v reviji Science Advances.
Zdi se, da se plastika premika proti poloma vzdolž termohalinskega vrtinca, oceanskega "tekočinskega traku", ki prenaša vodo iz spodnjega Atlantskega oceana proti poloma. "Grenlandija in Barentsovo morje sta slepi ulici v tem polarnem cevovodu," je v sporočilu za javnost dejal vodilni avtor študije Andrés Cozar Cabañas, raziskovalec na Univerzi v Cadizu v Španiji.
Raziskovalci ocenjujejo, da je skupna količina plastike v regiji več sto ton, kar je sestavljeno iz več sto tisoč majhnih drobcev na kvadratni kilometer. Obseg bi lahko bil še večji, so povedali raziskovalci, saj se je plastika morda nabrala na morskem dnu na tem območju.
Eric van Sebille, soavtor študije, je za Rachel van Sebille v reviji The Verge povedal: »Medtem ko je večina Arktike v redu, obstaja Bullseye, to žarišče z zelo, zelo močno onesnaženimi vodami.«
Čeprav je malo verjetno, da bo plastika odvržena neposredno v Barentsovo morje (ledeno mrzlo vodno telo med Skandinavijo in Rusijo), stanje najdene plastike kaže, da je bila v oceanu že nekaj časa.
»Drobci plastike, ki so sprva lahko veliki le nekaj centimetrov ali čevljev, postanejo krhki, ko so izpostavljeni sončni svetlobi, nato pa se razgradijo na vedno manjše delce, ki sčasoma tvorijo ta milimetrski košček plastike, ki ga imenujemo mikroplastika,« je dejal soavtor študije Chris Mooney iz Washington Posta, Carlos Duarte. »Ta proces traja od nekaj let do desetletij. Torej vrsta materiala, ki ga vidimo, kaže, da je v ocean vstopil pred nekaj desetletji.«
Po Schlossbergovih besedah ​​vsako leto v oceane pristane 8 milijonov ton plastike, danes pa se v svetovnih vodah nabere približno 110 milijonov ton plastike. Čeprav plastični odpadki v arktičnih vodah predstavljajo manj kot en odstotek vseh, je Duarte Muniju povedal, da se je kopičenje plastičnih odpadkov v Arktiki šele začelo. Desetletja plastike iz vzhodnih ZDA in Evrope so še vedno na poti in bodo sčasoma končale v Arktiki.
Raziskovalci so v svetovnih oceanih odkrili več subtropskih vrtin, kjer se mikroplastika ponavadi kopiči. Zdaj je zaskrbljujoče, da se bo temu seznamu pridružila tudi Arktika. »To območje je slepa ulica, oceanski tokovi puščajo naplavine na površini,« je v sporočilu za javnost dejala soavtorica študije Maria-Luise Pedrotti. »Morda smo priča nastanku še enega odlagališča na Zemlji, ne da bi v celoti razumeli tveganja za lokalno floro in favno.«
Čeprav se trenutno preučujejo nekatere smiselne ideje za čiščenje oceanskih odpadkov od plastike, predvsem projekt Ocean Cleanup, so raziskovalci v sporočilu za javnost zaključili, da je najboljša rešitev najprej bolj potruditi se za preprečevanje pojava plastike v oceanu.
Jason Daley je pisatelj iz Madisona v Wisconsinu, specializiran za naravoslovje, znanost, potovanja in okolje. Njegova dela so bila objavljena v revijah Discover, Popular Science, Outside, Men's Journal in drugih.
© 2023 Smithsonian Magazine Izjava o zasebnosti Pravilnik o piškotkih Pogoji uporabe Obvestilo o oglaševanju Vaša zasebnost Nastavitve piškotkov