Zaradi različnih modelov reduktorjev in motorjev, ki se uporabljajo v različnih delovnih površinah verižnih transporterjev, se bodo spremenili tudi vmesniki za namestitev senzorjev. Zato po temeljiti preiskavi določite mesto namestitve senzorja reduktorja. Zaradi posebnega okolja delovne površine verižnega transporterja se senzor neizogibno zaletava ali poškoduje. Da se zagotovi, da iskre, ki nastanejo ob poškodbi senzorja (predvsem se nanašajo na izpostavljenost signalne linije in vezja senzorja ter puščanje navzven), ne bodo povzročile poškodbe senzorja na mestu, kjer se nahaja. V primeru eksplozije v eksplozivnem plinskem okolju morata tako napajanje senzorja kot prenosni signal izpolnjevati zahteve glede notranje varnosti. To pomeni, da mora biti sam senzor vsaj lastno varen senzor, napajanje senzorja pa mora izpolnjevati zahteve glede notranje varnosti.

Diagnostika napak je namenjena presoji obratovalnega stanja ali nenormalnih stanj verižnega transporterja. Ima dva pomena. Prvi je napovedovanje in napovedovanje obratovalnega stanja transportne opreme, preden verižni transporter odpove; drugi je napovedovanje lokacije, vzroka, vrste in obsega okvare po odpovedi opreme, presojanje in sprejemanje odločitev o vzdrževanju. Njene glavne naloge vključujejo odkrivanje, identifikacijo, vrednotenje, ocenjevanje in odločanje o napakah. Metode diagnosticiranja napak vključujejo dve kategoriji: metode diagnosticiranja napak, ki temeljijo na matematičnih modelih, in metode diagnosticiranja napak, ki temeljijo na umetni inteligenci. Metoda diagnosticiranja napak, ki temelji na tehnologiji nevronskih mrež in združevanja informacij, pojasnjuje osnovna načela nevronskih mrež in združevanja informacij. Hkrati so podani primeri diagnosticiranja napak, ki temelji na nevronskih mrežah, in diagnosticiranja napak, ki temelji na teoriji dokazov.

Nevronsko mrežo verižnega ploščatega transporterja lahko glede na različne načine povezovanja med nevroni razdelimo v dve kategoriji: omrežje brez povratne zanke naprej in omrežje z medsebojnimi kombinacijami. Omrežje brez povratne zanke naprej je sestavljeno iz vhodne plasti, vmesne plasti in izhodne plasti. Vmesna plast je lahko sestavljena iz več plasti, nevroni v vsaki plasti pa lahko sprejemajo le izhod nevronov v prejšnji plasti. V medsebojno povezani mreži lahko obstaja povezava med katerima koli dvema nevronoma, vhodni signal pa se mora večkrat prenašati med nevroni. Po več spremembah verižni transporter teži k določenemu stabilnemu stanju ali pa vstopi v periodično nihanje in drugo stanje.